Naslednja tekma
Tekma ni določena.
Pozicija na lestvici
1. AŠK Bravo 30 69
2. CherryBox24 Tabor Sežana 30 63
3. Kalcer Radomlje 30 59
4. Krka 30 54
5. Nafta 1903 30 50
6. Fužinar Vzajemci 30 48
7. Drava Dakinda Ptuj 30 45
8. Roltek Dob 30 40
9. Vitanest Bilje 30 36
10. Rogaška 30 34
Ogled celotne lestvice
Novice
Arhiv novic

Intervju s kondicijskim trenerjem Luko Tomazinom

09.01.2016
Intervjuvanec: Luka Tomazin
Luka Tomazin - kondicijski trener članske izbrane vrste, nekdanji nogometaš, ki sedaj že drugo leto skrbi za kondicijsko pripravo članske izbrane vrste, hkrati pa je tudi trener selekcije U9. Njegov pogled na fizično pripravljenost ekipe in še marsikaj drugega, si lahko preberete v intervjuju.
OSEBNA IZKAZNICA:
Trenerski idol: Kelly Starrett
Najljubše moštvo: FC Juventus
Najljubši igralec:  Alessandro Del Piero


Lahko rečemo, da ste eden izmed novincev v trenerski piramidi, pa čeprav ste že kar nekaj časa  tako ali drugače povezani z ND Ilirijo. Zaupajte nam vašo nogometno pot?
"Res je. Moja nogometna pot se je pričela pri Iliriji, ko sem z enajstimi leti začel resno trenirati nogomet. Do takrat  sem se namreč iskal v različnih športih, tudi v smučanju in športni gimnastiki. Do selekcije U19 sem bil član ND Ilirije, nato  sem prestopil v NK Bravo in se po enem letu  vrnil k Iliriji. V nogometu sem vztrajal vse do leta 2014, ko smo se s člani uvrstili v 3. ligo, nato pa prenehal z aktivnim igranjem zaradi kronične poškodbe adduktorja."

Ste absolvent kineziologije na fakulteti za šport. Kako kombinirate študij ter delo v klubu? Kot vemo, ste trener selekcije U9 ter kondicijski trener članske ekipe?
"Usklajevati delo s študijem ni najlažje. Dejaven sem  še na drugih področjih v športu, zato je med tednom kar pestro. Urnik na fakulteti  je velikokrat raztegnjen preko celega dneva, potem so tu še večdnevne odsotnosti zaradi študijskih taborov in podobno. Pomembno je, da so v klubu ljudje, ki so prilagodljivi in imajo posluh za take in podobne zadeve. Zdaj, ko sem absolvent,  je vse skupaj sicer malo lažje. Ker delujem v dveh po starosti različnih selekcijah, je tudi tu potrebno prilagajanje in usklajevanje urnikov treninga, da otroci ne bi prihajali na treninge ob poznih urah in da bi bilo članom hkrati omogočeno, da opravijo tudi druge  obveznosti, ki jih imajo preko dneva. No, če  nekaj  delaš s srcem in ti je v veselje,  se vedno najde in čas in volja, da vse to uspešno združiš."

Kot sva že  omenila, opravljate vlogo kondicijskega trenerja pri članski ekipi. Opišite nam kakšna je vaša zadolžitev pri treningih članske ekipe? Imate zdaj, ko so pred nami zimske priprave, kaj več dela oziroma večjo odgovornost?
"Delo kondicijskega trenerja zajema široko področje izvzamemo lahko le elemente nogometne tehnike in taktike, pa še te se povezujejo med seboj. Se pravi, vse od ogrevanja pa do specifičnih treningov za vzdržljivost, hitrost, koordinacijo in moč spada pod delo kondicijskega trenerja. Celoten trening pa je kombinacija specifike in tehnično-taktičnih elementov, tako da je prisotnost kondicijskega trenerja obvezna pri celotnem trenažnem procesu."

Zimski premor in priprave so ključni del nogometaševega cikla, vsaj pri nas, saj so najbolj obsežne. V zimskih pripravah naredimo podlago tako za spomladanski del kot tudi za začetek naslednje sezone. Odgovornost je zato večja, dela pa veliko. Pomembno je, da se vse skupaj primerno načrtuje ter nato prilagaja glede na stanje in pogoje.
"Nekajkrat ste na pobudo trenerja Erika Merdanovića pomagali pri treningih selekcije U13, kjer ste vodili del treninga, posvečenega gibljivosti. Čemu, po vašem mnenju, trenerji v mlajših selekcijah posvečajo premalo pozornosti?

Odgovoril bom širše, ker se to tiče vseh ekipnih športov, kjer ni zgodnje specializacije. Menim, da je pri otrocih treba  razvijati njihovo vsestranskost ter pri tem vzpodbujati njihovo udejstvovanje v katerem koli športu. V času, ko so otroci najbolj dojemljivi za učenje novih gibanj, je potrebno razvijati njihove gibalne sposobnosti, da se bodo kasneje lažje prilagajali na specializirane treninge. Prevečkrat prihaja do tega, da trenerji usmerijo večji del treninga k učenju tehnično- taktičnih elementov, premalo pa osnovam gibanja.  Pri otrocih je enostavno - več gibalnih struktur spoznajo, lažje in bolje v določenih situacijah reagirajo. Vzemimo  primer: nekdo, ki ni nikoli plezal, bo težko splezal na drevo ne da bi padel, oziroma ne bo prišel do vrha. Enako je z ostalimi gibanji. Večkrat ponoviš novo gibanje, prej bo postalo avtomatizirano."

Pri selekciji U9 vam je v pomoč Fuad Gazibegović, ki je v svoji karieri igral v številnih tujih državah na različnih nivojih. Kako bi opisali vajino sodelovanje pri tej selekciji glede na to, da je selekcija sestavljena iz velikega števila otrok?
"Fuad je hkrati tudi igralec pri članskem moštvu, zato toliko bolj cenim njegov trud in pripravljenost pomagati pri vodenju treninga selekcije U9. Igranje v tujini ga je marsikaj naučilo, videl je različne pristope in  črpal informacije. Ima veliko nogometnega znanja, ki ga prenaša na mlade igralce  ter jim s tem bogati nogometno znanje. Pomembno prispeva tudi k temu, da trening poteka tekoče in na primerni stopnji discipline, kajti 25 otrok  te starosti je veliko lažje obvladovati, če imaš ob sebi še pomočnika."

Članska ekipa uspešno nastopa v tretjem rangu tekmovanja in bo prezimila na drugem mestu, kar je za ekipo, ki je bila tako rekoč sestavljena na novo, odličen rezultat. Kakšno je vaše videnje dosedanjega dela prvenstva?
"Tempo na začetku sezone  , to je vse od sestave ekipe pa  do priprav na začetek prvenstva, je bil zelo zahteven. V prvenstvu smo kljub nekaterim spodrsljajem  polovico sezone oddelali korektno, sedaj pa smo v položaju, ko lahko zadeve le še nadgrajujemo. Treba je delati na dolgi rok. Če delaš s takim pristopom, se rezultati slej ali prej pokažejo in napredek je neizogiben. Videlo se je, kdo lahko in kdo ne more konkurirati, kruto, a tako je v športu, kjer šteje  le končni rezultat. V prvi vrsti pa je pomembno, da ima vsak pri sebi razčiščeno, kaj želi in koliko se bo za dosego tega cilja odrekel ostalim stvarem. Ni dovolj, da si samo fizično prisoten, pomembno je, da tudi glava ne zaostaja ali pa ne prehiteva."

Kakšne so vaše ambicije glede trenerskega dela? Kje se vidite čez pet let?
"Kondicijsko treniranje je moja prioriteta. Spremljati napredek športnika, ko ga postaviš pred naloge in spraviš izven cone udobja, hkrati pa dolgoročno skrbiš za njegovo zdravje, je nekaj, kar mi predstavlja vsakodnevni izziv in ob tem uživam. Ker pa tudi  zelo  rad delam z otroki, sem zadovoljen s trenutnim obsegom dela. Drugače pa ambicije segajo daleč, predvsem me mika tujina in delo s profesionalnimi športniki. Ni nujno, da bo to  v povezavi z nogometom. Vsak šport ima svojo specifiko in predstavlja nov izziv, tako da bi se preizkusil v katerem koli športu. Slovenija na splošno pa ima ogromno športnega potenciala in je dobra odskočna deska za dokazovanje."